Naše babice so za 12. marec govorile, da se takrat ptički ženijo. Stari običaj namreč pravi, da so se dekleta nekoč na gregorjevo ozirala v nebo; prva ptica, ki jo je dekle videlo, je naznanila, kakšen bo njen mož.

Gregorjevo je bil in je še vedno predvsem praznik luči. O tem nam pričajo številni pregovori, da "Gregor naredi dan tak kot noč", torej da je v ljudskem spominu ta dan spomladansko enakonočje. To mišljenje izvira najverjetneje iz 16. stoletja, ko je stari julijanski koledar zaradi netočnosti zamenjal gregorijanski. God sv. Gregorja, ki je prvotno sovpadal s spomladanskim enakonočjem, se je počasi pomikal proti drugi polovici meseca. Ker tudi danes vsako leto težko pričakujemo pomlad, se je dediščina šeg in navad na predvečer sv. Gregorja, vsaj ponekod, ohranila - luč v vodo - ko otroci in odrasli spuščajo ladjice, hiške s prižgano svečko v bližnje reke.

Prijetno gregorjevo, Darja